Predlog vladi RS za omilitev posledic gospodarske krize zaradi COVID-19

Posted by JaniP on 22 Mar 2020

Spoštovani,

UVOD

Pišem vam kot mali podjetnik, direktor mikro podjetja Infdata svetovanje d.o.o. in strokovnjak/svetovalec na področju poslovne analitike (Business Intelligence) ter upravljanja s prihodki (Revenue Management). V svoji več kot 20 letni karieri na področju obdelave podatkov in analitike, sem moral raziskati marsikateri vzrok, ki je botroval sprejetju določenih odločitev in vedno poskušal razumeti poslovne ali osebne vzgibe, ki so do teh odločitev pripeljali. Nikoli nisem mogel sprejeti razlage, "ker pač tako je" in "ne sprašuj ampak naredi kot je rečeno", ker sem kot inženir oz. načrtovalec sistemov vedel, da uporabniki v želji po čimprejšnjem dostopu do končne rešitve večkrat ne vidijo negativnih stranskih učinkov, ki jih povzročijo malomarno, prehitro ali poenostavljeno načrtovanje sistemov. V končni fazi tak način dela povzroči nazadovoljstvo vseh: uporabnikov, ker seveda niso dobili rešitve, ki so jo pričakovali in inženirjev, ker so naredili "polizdelek", ki ima preveč napak ali premalo funkcionalnosti in meče slabo luč na njihove strokovne sposobnosti. Zato sem se odločil, da vam napišem svoje predloge glede sprejemanja odočitev za pomoč gospodarstvu, ker po pravici ne razumem določenih vzgibov in vzrokov za nekatere napovedane ukrepe. Trenutno jih vidim samo kot prehitre rešitve, ki bodo dolgoročno pripeljale do večjih problemov in še večjega nezadovoljstva vseh državljanov.

OPIS STANJA

Trenutno je v svetu razglašena pandemija bolezni COVID-19, ki naj bi jo povzročal zloglasni virus SARS-Cov-2 ali nCov. Sam v poplavi vseh informacij in dezinformacij niti ne morem slediti vsej kompleksnosti situacije, lahko pa vidim kaj se dogaja na področju na katerem intenzivno delujem zadnjih 5 let, to je upravljanje s prohodki (Revenue management) v hotelu. Zaradi vladnih odredb tako v Sloveniji kot v sosednjih državah je namreč celotno poslovanje hotelirstva v prvem koraku (februarja 2020) doživelo udarec z upadom celoletnega prometa za leto 2020 od 30% do 80%, nazadnje pa je z Odlokom o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev podrošnikom v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 25/2000 - v nadaljevanju Odlok), delovanje hotelov v celoti onemogočeno. To pomeni popolno zaporo prihodkovne strani denarnega toka ter nikakršne omejitve na odhodkovni strani. Poleg tega smo bili v tej industriji primorani za večino obstoječih že dogovorjenih poslovnih dogodkov (rezervacij), čeprav so bili dogovorjeni pod pogoji, ki ne predvidevajo vračanja že vplačanih vrednosti, zaradi nenadne spremembe pogojev tako s strani velikih OTA partnerjev (Booking, Expedia, itd.) ter splošnih določb Obligacijskega zakonika, primorani vrniti večino tako pridobljenih sredstev. Posledice takega stanja pomenijo za hotelsko industrijo naslednje:

  1. Izgubo zajetnega deleža posla za celotno leto 2020 (ne samo v času obstoja omejitev). Potrebno se je zavedati, da je narava namestitvene industrije taka, da operira brez možnosti zalog - torej s časovno "pokvarljivo robo" - vsaka soba, ki določenega dne ni prodana pomeni nenadomestljivo izgubo posla),
  2. Na vse trenutne obveznosti tako do države, kot do dobaviteljev,, kot do virov kapitala (predvsem zaradi investicij), trenutno uvedene odredbe nimajo nikakršnega vpliva, torej ostajajo na plečih podjetij.
  3. Največje breme obveznosti, ki jih v turističnih podjetjih predstavljajo zaposleni, kljub obljubljenem sofinanciranju čakanja na domu v trenutni obliki in pogojih za večino podjetij ostaja nespremenjeno ali pa predstavlja celo slabšo alternativo od odpuščanja zaradi poslovnih razlogov.
  4. Zaradi vplivov globalnega dogajanja so turistična podjetja utrpela dodaten udarec tudi z vidika promocij ali organizacije večjih dogodkov, ki vplivajo na tržišče na nivoju celotnih mest, občin, regij ali celo države. Ker je veliko ključnih trgov porušenih, se poraja vprašanje ali so obstoječe strategije in turistične marketinške aktivnosti pravzaprav sploh še lahko uspešne v danih pogojih.

PREDLOGI ZA PREPREČEVANJE GOSPODRSKE KATASTROFE

Glede na predhodno podano stanje v katerem so se znašle mnoge industrije, ki tako nimajo nikakšrnega poslovnega manevrskega prostora, pričakujem, da se bo s strani delodajalcev začel "exodus" slovenskega turstičnega gospodarstva. To pa pomeni vsaj naslednje:

  1. Odpuščanje velikega števila zaposlenih predvsem v namestitveni in gostinski dejavnosti, ali v najboljšem primeru odredbe za čakanje zaradi neznožnosti dela. To bo posledično pomenilo poplavo aktivnega prebivalstva na zavodu za zaposlovanje ter strašanski dvig stopnje nezaposlenosti s tem pa dodatno (z mojega vidika skrajno neželeno) obremenitev državnega proračuna. Ker so meseci januar, februar in marec za večino slovenske turistične industrije nizka sezona, pomeni, da marsikatero podjetje do sedaj tudi ni bilo zmožno plačati niti vseh prispevkov za zaposlene, ker ponavadi določena podjetja te obveznosti preložijo na poletne mesece, ko jim denarni tok dopušča poplačila obveznosti za nazaj.
  2. Neplačilo obveznosti do dobaviteljev, kar bo posledično pomenilo blokado denarnega toka po celotni dobaviteljski verigi, v skrajnih primerih bankrot podjetij.
  3. Neplačilo obveznosti do virov sredstev za tekoče investicije, kar bo pomenilo zaustavitev investicij ter v najslabšem primeru bankrot zaradi tega.

Zato predlagam, da Vlada RS sprejme vsaj naslednje ukrepe, ki bi po mojem mnenju delno zmanjšali neželene posledice:

  1. Proračun RS prevzame poplačilo vseh prispevkov oz. dajatev, ki izhajajo iz delovnega razmerja za vse zaposlene, ki zaradi Odloka ne morejo opravljati svojega dela za celoten mesec MAREC 2020 ter vse mesece v katerih velja Odlok.
  2. Odprava obveznosti plačila regresa za leto 2020.
  3. Uzakonitev moratorija na vse finančne obveznosti iz kreditnih in lizing pogodb v državi, brez zamudnih ali interkalarnih obresti od 15.3.2020 do 30. dneva od dneva uradnega razglasa o prenehanju izrednih razmer. To bo dejansko zagotovilo boljšo likvidnost celotnega sistema, razen bank in lizing hiš, ki so načeloma visoko likvidne in jim država lažje zagotovi likvidnost preko DUTB, centralne banke ali državnega proračuna.
  4. Vlada omogoči delodajalcem in delojemalcem, da lahko TAKOJ dogovorijo nove začasne individualne dogovore, ki presegajo kolektivne pogodbe ter omogočajo delodajalcu zamanjšanje obveznosti iz naslova delovnega razmerja pod minimalno določeno plačo pač glede na dogovor, ki ga je pripravljen sprejeti tudi delojemalec. S tem ukrepom bo vsaj delež delovnih mest namesto prenosa na Zavod za zaposlovanje ostal v podjetjih (predvsem tistih, ki imajo na voljo določeno zalogo denarja za prebroditev tega kritičnega stanja).
  5. Možnost hkratne zaposlitve na urni osnovi brez davkov in prispevkov pri drugih delodajalcih, ki za čas krize iščejo dodatne kadre (trgovine, zdravstvo, nujne dobaviteljske verige, gostinci z dostavo na domu...).
  6. Ukrepe na področju odprave ali zmanjšanja turistične takse ali promocijske takse v času do 31.12.2020, s sočasno zahtevo po reorganizaciji, racionalizaciji in izključno strateškem fokusu marketinških dejavnosti na državni ravni, ki bo namenjena izključno oživitvi turizma po koncu virusne krize.
  7. Davčno reformo z dodatnimi olajšavami za zaposlovanje za določen čas v času po krizi in za največ eno leto (do 15.3.2020), kar bo omogočilo zaposlitev brez strahu pred inšpekcijskimi pregledi in zagovorom o tem koliko naj bo zaposlenih za nedoločen čas in koliko za določen čas.
Poleg zgornjih predlogov pa predlagam, da Vlada RS nemudoma začne komunicirati z državljani tako, da določi jasne pogoje, ki bodo narekovali dan PRIČAKOVANEGA KONCA ukrepov. Namesto ocen koliko tednov naj bi omejitve trajale naj Vlada RS jasno pove po katerem njenem načrtu ali scenariju bo DATUM KONCA omejitev poslovanja in/ali gibanja. S tem jasnim komuniciranjem bo podjetjem omogočeno izdelati tudi svoje poslovne scenarije ter bo mogoče zaradi tega lažje ohraniti kakšno delovno mesto več. Tako kot od vodstev podjetij pričakujemo, da imajo jasen načrt ob sprejemu določenih ukrepov, da vedo kaj bodo določeni ukrepi povzročili in v kakšnem časovnem obdobju, tako tudi od Vlade pričakujemo enako jasno informacijo. Informacija "Ostanite doma do nadaljnjega", ni načrt! Je le krik nekoga, ki v paniki kupuje čas. Tega, na žalost, nihče od nas več nima na razpolago. V kolikor podjetja ne bodo dobila jasnih informacij, bodo začela delovati na podlagi špekulacij, to pa pomeni zlom slovenskega gospodarstva in resnično neželene stopnje nezaposlenosti.

S spoštovanjem,
mag. Jani Pušenjak