Predlog vladi RS za omilitev posledic gospodarske krize zaradi COVID-19
Spoštovani,
UVOD
Pišem vam kot mali podjetnik, direktor mikro podjetja Infdata svetovanje d.o.o. in strokovnjak/svetovalec na podro?ju poslovne analitike (Business Intelligence) ter upravljanja s prihodki (Revenue Management). V svoji ve? kot 20 letni karieri na podro?ju obdelave podatkov in analitike, sem moral raziskati marsikateri vzrok, ki je botroval sprejetju dolo?enih odlo?itev in vedno poskušal razumeti poslovne ali osebne vzgibe, ki so do teh odlo?itev pripeljali. Nikoli nisem mogel sprejeti razlage, "ker pa? tako je" in "ne sprašuj ampak naredi kot je re?eno", ker sem kot inženir oz. na?rtovalec sistemov vedel, da uporabniki v želji po ?imprejšnjem dostopu do kon?ne rešitve ve?krat ne vidijo negativnih stranskih u?inkov, ki jih povzro?ijo malomarno, prehitro ali poenostavljeno na?rtovanje sistemov. V kon?ni fazi tak na?in dela povzro?i nazadovoljstvo vseh: uporabnikov, ker seveda niso dobili rešitve, ki so jo pri?akovali in inženirjev, ker so naredili "polizdelek", ki ima preve? napak ali premalo funkcionalnosti in me?e slabo lu? na njihove strokovne sposobnosti. Zato sem se odlo?il, da vam napišem svoje predloge glede sprejemanja odo?itev za pomo? gospodarstvu, ker po pravici ne razumem dolo?enih vzgibov in vzrokov za nekatere napovedane ukrepe. Trenutno jih vidim samo kot prehitre rešitve, ki bodo dolgoro?no pripeljale do ve?jih problemov in še ve?jega nezadovoljstva vseh državljanov.
OPIS STANJA
Trenutno je v svetu razglašena pandemija bolezni COVID-19, ki naj bi jo povzro?al zloglasni virus SARS-Cov-2 ali nCov. Sam v poplavi vseh informacij in dezinformacij niti ne morem slediti vsej kompleksnosti situacije, lahko pa vidim kaj se dogaja na podro?ju na katerem intenzivno delujem zadnjih 5 let, to je upravljanje s prohodki (Revenue management) v hotelu. Zaradi vladnih odredb tako v Sloveniji kot v sosednjih državah je namre? celotno poslovanje hotelirstva v prvem koraku (februarja 2020) doživelo udarec z upadom celoletnega prometa za leto 2020 od 30% do 80%, nazadnje pa je z Odlokom o za?asni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev podrošnikom v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 25/2000 - v nadaljevanju Odlok), delovanje hotelov v celoti onemogo?eno. To pomeni popolno zaporo prihodkovne strani denarnega toka ter nikakršne omejitve na odhodkovni strani. Poleg tega smo bili v tej industriji primorani za ve?ino obstoje?ih že dogovorjenih poslovnih dogodkov (rezervacij), ?eprav so bili dogovorjeni pod pogoji, ki ne predvidevajo vra?anja že vpla?anih vrednosti, zaradi nenadne spremembe pogojev tako s strani velikih OTA partnerjev (Booking, Expedia, itd.) ter splošnih dolo?b Obligacijskega zakonika, primorani vrniti ve?ino tako pridobljenih sredstev. Posledice takega stanja pomenijo za hotelsko industrijo naslednje:
- Izgubo zajetnega deleža posla za celotno leto 2020 (ne samo v ?asu obstoja omejitev). Potrebno se je zavedati, da je narava namestitvene industrije taka, da operira brez možnosti zalog - torej s ?asovno "pokvarljivo robo" - vsaka soba, ki dolo?enega dne ni prodana pomeni nenadomestljivo izgubo posla),
- Na vse trenutne obveznosti tako do države, kot do dobaviteljev,, kot do virov kapitala (predvsem zaradi investicij), trenutno uvedene odredbe nimajo nikakršnega vpliva, torej ostajajo na ple?ih podjetij.
- Najve?je breme obveznosti, ki jih v turisti?nih podjetjih predstavljajo zaposleni, kljub obljubljenem sofinanciranju ?akanja na domu v trenutni obliki in pogojih za ve?ino podjetij ostaja nespremenjeno ali pa predstavlja celo slabšo alternativo od odpuš?anja zaradi poslovnih razlogov.
- Zaradi vplivov globalnega dogajanja so turisti?na podjetja utrpela dodaten udarec tudi z vidika promocij ali organizacije ve?jih dogodkov, ki vplivajo na tržiš?e na nivoju celotnih mest, ob?in, regij ali celo države. Ker je veliko klju?nih trgov porušenih, se poraja vprašanje ali so obstoje?e strategije in turisti?ne marketinške aktivnosti pravzaprav sploh še lahko uspešne v danih pogojih.
PREDLOGI ZA PREPRE?EVANJE GOSPODRSKE KATASTROFE
Glede na predhodno podano stanje v katerem so se znašle mnoge industrije, ki tako nimajo nikakšrnega poslovnega manevrskega prostora, pri?akujem, da se bo s strani delodajalcev za?el "exodus" slovenskega tursti?nega gospodarstva. To pa pomeni vsaj naslednje:
- Odpuš?anje velikega števila zaposlenih predvsem v namestitveni in gostinski dejavnosti, ali v najboljšem primeru odredbe za ?akanje zaradi neznožnosti dela. To bo posledi?no pomenilo poplavo aktivnega prebivalstva na zavodu za zaposlovanje ter strašanski dvig stopnje nezaposlenosti s tem pa dodatno (z mojega vidika skrajno neželeno) obremenitev državnega prora?una. Ker so meseci januar, februar in marec za ve?ino slovenske turisti?ne industrije nizka sezona, pomeni, da marsikatero podjetje do sedaj tudi ni bilo zmožno pla?ati niti vseh prispevkov za zaposlene, ker ponavadi dolo?ena podjetja te obveznosti preložijo na poletne mesece, ko jim denarni tok dopuš?a popla?ila obveznosti za nazaj.
- Nepla?ilo obveznosti do dobaviteljev, kar bo posledi?no pomenilo blokado denarnega toka po celotni dobaviteljski verigi, v skrajnih primerih bankrot podjetij.
- Nepla?ilo obveznosti do virov sredstev za teko?e investicije, kar bo pomenilo zaustavitev investicij ter v najslabšem primeru bankrot zaradi tega.
Zato predlagam, da Vlada RS sprejme vsaj naslednje ukrepe, ki bi po mojem mnenju delno zmanjšali neželene posledice:
- Prora?un RS prevzame popla?ilo vseh prispevkov oz. dajatev, ki izhajajo iz delovnega razmerja za vse zaposlene, ki zaradi Odloka ne morejo opravljati svojega dela za celoten mesec MAREC 2020 ter vse mesece v katerih velja Odlok.
- Odprava obveznosti pla?ila regresa za leto 2020.
- Uzakonitev moratorija na vse finan?ne obveznosti iz kreditnih in lizing pogodb v državi, brez zamudnih ali interkalarnih obresti od 15.3.2020 do 30. dneva od dneva uradnega razglasa o prenehanju izrednih razmer. To bo dejansko zagotovilo boljšo likvidnost celotnega sistema, razen bank in lizing hiš, ki so na?eloma visoko likvidne in jim država lažje zagotovi likvidnost preko DUTB, centralne banke ali državnega prora?una.
- Vlada omogo?i delodajalcem in delojemalcem, da lahko TAKOJ dogovorijo nove za?asne individualne dogovore, ki presegajo kolektivne pogodbe ter omogo?ajo delodajalcu zamanjšanje obveznosti iz naslova delovnega razmerja pod minimalno dolo?eno pla?o pa? glede na dogovor, ki ga je pripravljen sprejeti tudi delojemalec. S tem ukrepom bo vsaj delež delovnih mest namesto prenosa na Zavod za zaposlovanje ostal v podjetjih (predvsem tistih, ki imajo na voljo dolo?eno zalogo denarja za prebroditev tega kriti?nega stanja).
- Možnost hkratne zaposlitve na urni osnovi brez davkov in prispevkov pri drugih delodajalcih, ki za ?as krize iš?ejo dodatne kadre (trgovine, zdravstvo, nujne dobaviteljske verige, gostinci z dostavo na domu...).
- Ukrepe na podro?ju odprave ali zmanjšanja turisti?ne takse ali promocijske takse v ?asu do 31.12.2020, s so?asno zahtevo po reorganizaciji, racionalizaciji in izklju?no strateškem fokusu marketinških dejavnosti na državni ravni, ki bo namenjena izklju?no oživitvi turizma po koncu virusne krize.
- Dav?no reformo z dodatnimi olajšavami za zaposlovanje za dolo?en ?as v ?asu po krizi in za najve? eno leto (do 15.3.2020), kar bo omogo?ilo zaposlitev brez strahu pred inšpekcijskimi pregledi in zagovorom o tem koliko naj bo zaposlenih za nedolo?en ?as in koliko za dolo?en ?as.
mag. Jani Pušenjak